Raztopina je homogena zmes. Topilo je snov, v kateri se topljenec raztopi. Pri vodnih raztopinah je topilo voda. Za pretvorbe med grami in moli ponovi Kemijske račune.
1 · Načini izražanja koncentracije
c = n/V · γ = m/V · w = mtopljenca/mraztopine
Množinska koncentracija c ima enoto mol/L, masna koncentracija γ pa običajno g/L. Pri obeh je V končna prostornina raztopine. Masni delež w deli maso topljenca z maso celotne raztopine; w × 100 je masni odstotek.
Če poznaš molsko maso M v g/mol, velja γ = cM. Masni odstotek in g/L nista zamenljiva. Za pretvorbo med njima potrebuješ gostoto raztopine.
2 · Redčenje z vodo
c₁V₁ = c₂V₂
Pri dodajanju čistega topila ostane množina topljenca enaka, zato koncentracija pade. V enačbi uporabi prostornini v istih enotah. V laboratoriju merimo končno prostornino V₂, saj se prostornine pri mešanju ne seštevajo vedno natančno. Če med postopkom topljenec reagira, izhlapi ali se izloči, preprosto pravilo ne zadošča.
3 · Topnost, nasičenost in temperatura
Topnost pove, koliko topljenca se lahko raztopi pri danih pogojih. Tukaj jo izražamo v gramih topljenca na 100 g vode. Če je topnost 32 g/100 g vode, se v 50 g vode raztopi največ 16 g topljenca. Nasičena raztopina je na meji topnosti. Če je prisotna tudi trdna snov, se ta v ravnovesju raztaplja in izloča z enako hitrostjo.
Topnost kalijevega nitrata s temperaturo močno naraste, pri natrijevem kloridu pa precej manj. Če nasičeno raztopino ohladimo, se lahko del topljenca izloči kot kristali. Včasih nastane prenasičena raztopina, ki je nestabilna glede na kristalizacijo in lahko začasno obstaja; simulacija prikazuje končno ravnovesje.
4 · Obarjanje in topnostni produkt
AgCl(s) ⇌ Ag⁺(aq) + Cl⁻(aq) · Q ≈ [Ag⁺][Cl⁻]
Po mešanju najprej izračunaj koncentraciji v skupni prostornini, nato ionski produkt Q. Če je Q > Ksp, se v ravnovesnem modelu izloči oborina. Če je Q < Ksp, se ne izloči; pri enakosti smo na meji nasičenja. Po obarjanju nekaj ionov ostane v raztopini. Na⁺ in NO₃⁻ sta v tem primeru spremljevalna iona.
Model uporablja koncentracije namesto aktivnosti, privzame seštevanje prostornin in ne obravnava kompleksnih ionov. Za soli z drugačnimi stehiometričnimi koeficienti ima izraz za topnostni produkt drugačne potence.
Rešen primer: ali nastane AgCl?
Zmešamo enaki prostornini 0,00020 mol/L AgNO₃ in 0,00020 mol/L NaCl. Začetni koncentraciji Ag⁺ in Cl⁻ po mešanju sta po 0,00010 mol/L. Tako je Q ≈ 1,0 × 10⁻⁸, kar presega Ksp ≈ 1,8 × 10⁻¹⁰ pri 25 °C, zato nastane oborina.