1 · Mol in Avogadrova konstanta
N = nNA · NA = 6,02214076 × 10²³ mol⁻¹
En mol vsebuje točno določeno število osnovnih entitet. Povej, kaj šteješ: atome, molekule, ione ali formulske enote. En mol O₂ vsebuje en mol molekul, a dva mola kisikovih atomov. Pri ionski spojini, kot je NaCl, štejemo formulske enote.
2 · Molska masa in masni delež
M = Σ aᵢMᵢ · wᵢ = aᵢMᵢ/M
aᵢ je število atomov izbranega elementa v eni molekuli ali formulski enoti. V Ca(OH)₂ sta dva O in dva H. Za M uporabljamo g/mol, masni delež pa je brez enote. Za masni odstotek ga pomnoži s 100. Pri računanju uporabi enake atomske mase skozi celoten postopek.
3 · Masa, moli in delci
n = m/M · m = nM · n = N/NA
Pri m v gramih in M v g/mol dobiš n v molih. Če je podana masa v kilogramih, jo najprej pretvori v grame. Ne zamenjaj oznak n za množino in N za število delcev.
4 · Stehiometrija
n(produkta) = n(reaktanta) · ν(produkta)/ν(reaktanta)
Najprej uredi reakcijsko enačbo. Koeficienti povedo razmerje množin snovi, ne mas. Pri znani masi reaktanta jo najprej pretvori v mole, nato uporabi razmerje in po potrebi pretvori nazaj v grame. Če je podana samo količina enega reaktanta, mora naloga pojasniti, ali so drugi v presežku.
5 · Omejujoči reaktant
ξmax = min(n₁/ν₁, n₂/ν₂, …)
Za vsak reaktant deli razpoložljivo množino z njegovim koeficientom. Najmanjši količnik določi največji možni obseg reakcije ξ. Produkt nastane v množini νpξ, preostanek reaktanta pa je nᵢ − νᵢξ. Enaka količnika pomenita, da noben od dveh reaktantov ni v presežku. Molov pri tem ne zaokrožuj na cela števila.
6 · Teoretični in dejanski izkoristek
Izkoristek (%) = 100 · mdejanska/mteoretična
Teoretična masa izhaja iz omejujočega reaktanta. Dejanski izplen je lahko manjši zaradi izgub pri ločevanju, stranskih reakcij ali nepopolne pretvorbe. Izračun nad 100 % pri čistem, pravilno stehtanem produktu ni smiseln; preveri vlago, nečistoče ali račun. Če je teoretična masa nič, odstotek ni definiran.