1 · Kisline, baze in konjugirani pari
Po Brønstedu je kislina donor protona, baza pa akceptor protona. Ko kislina odda proton, nastane njena konjugirana baza: CH₃COOH + H₂O ⇌ H₃O⁺ + CH₃COO⁻. Voda lahko proton sprejme ali odda.
Močna kislina v razredčeni vodi praktično v celoti odda proton, šibka pa le delno. Močna opisuje ravnotežje, koncentrirana pa količino snovi na prostornino. To sta različni lastnosti.
2 · pH, pOH in voda
pH ≈ −log₁₀[H₃O⁺] · pOH ≈ −log₁₀[OH⁻]
V formulah vstavimo številsko vrednost koncentracije v mol/L. Strogo je pH definiran z aktivnostjo. Pri 25 °C velja pH + pOH ≈ 14, nevtralna voda pa ima pH približno 7. Padec pH za 1 pomeni desetkrat večjo aktivnost oksonijevih ionov.
Pri šibki kislini pH določa tudi Kₐ. Manjši pKₐ = −log₁₀Kₐ pomeni močnejšo kislino.
3 · Nevtralizacija in titracija
H₃O⁺ + OH⁻ → 2 H₂O
Pri mešanju HCl in NaOH primerjaj množini n = cV. Presežek deli s skupno prostornino. Pri titraciji postopno dodajaš bazo in spremljaš pH. Pri ekvivalentni točki je dodana ravno stehiometrična množina baze.
Pri 25 °C ima titracija HCl z NaOH ekvivalentno točko pri pH približno 7; pri ocetni kislini je pH tam višji, ker acetat z vodo tvori OH⁻. Končna točka je trenutek, ko zaznaš npr. barvno spremembo indikatorja; od ekvivalentne lahko nekoliko odstopa.
4 · Pufri in indikatorji
pH ≈ pKₐ + log₁₀([A⁻]/[HA])
Pufer vsebuje šibko kislino HA in njeno konjugirano bazo A⁻. A⁻ veže dodani proton, HA pa reagira z dodanim OH⁻. Ko sta količini primerljivi, se pH spreminja manj. Večja skupna količina pufernih komponent pomeni večjo kapaciteto pri istem razmerju.
Pri titraciji šibke kisline je pri polovici ekvivalentne prostornine pH približno enak pKₐ. Indikator spremeni barvo v določenem območju pH. Izberi ga tako, da njegovo območje leži na strmem delu krivulje.
Simulacije so učni model za 25 °C. Zanemarijo vpliv ionske jakosti, uporabijo koncentracije namesto aktivnosti in pri mešanju seštejejo prostornine. Vir: OpenStax – kislinsko-bazne titracije.