Atom in jedro
Z = Nₚ · A = Nₚ + Nₙ
Protoni in nevtroni so v jedru. Vrstno število Z (število protonov) določa element. Izotopi istega elementa imajo enako število protonov in različno število nevtronov. Masno število A šteje protone in nevtrone; ni isto kot povprečna relativna atomska masa v periodnem sistemu.
Ioni
q/e = Nₚ − Nₑ
Nevtralen atom ima enako število protonov in elektronov. Če izgubi elektron, dobi pozitiven naboj. Če sprejme elektron, dobi negativen naboj. Element ostane isti, ker se število protonov ni spremenilo.
Molekule, vezi in formule
Indeks v formuli pove število atomov elementa v eni molekuli: H₂O ima dva atoma vodika in enega kisika. O₂ je molekula elementa, H₂O pa molekula spojine. Trdni NaCl tvori ionsko mrežo; NaCl je zapis razmerja ionov 1 : 1, ne opis ločenih molekul v kristalu.
Količina snovi
n = m/M · N = nNA
En mol vsebuje 6,02214076 × 10²³ delcev. Vedno povej, katere delce šteješ: atome, molekule ali ione. V 1 molu vode je 1 mol molekul H₂O, v njih pa skupaj 3 moli atomov.
Tri agregatna stanja
V kristalni trdnini delci nihajo okoli urejenih ravnovesnih leg. V tekočini so si še vedno blizu, a se lahko prerazporejajo in tečejo. V plinu se delci gibljejo po razpoložljivem prostoru in trkajo med seboj ter ob stene.
Taljenje, vrenje in izhlapevanje
Q = mL
Pri faznem prehodu čiste snovi ob stalnem tlaku je lahko temperatura stalna, čeprav snov sprejema ali oddaja toploto. Izhlapevanje poteka na površini tekočine tudi pod vreliščem. Pri vrenju nastajajo mehurčki pare v notranjosti tekočine.
Kristal in amorfna snov
V kristalu se razporeditev gradnikov periodično ponavlja. Amorfne trdnine, na primer steklo, nimajo takega reda na velikih razdaljah. V mreži so lahko atomi, ioni ali molekule; vrsta gradnikov in vezi vpliva na lastnosti kristala.
Zakaj se kristal po razbremenitvi vrne?
ε = ΔL/L₀ · σ = Eε · εprečno = −νε
Pri majhnem raztegu se razdalje med gradniki nekoliko povečajo. Sile med njimi jih vlečejo nazaj proti ravnovesju. Večji Youngov modul E pomeni, da je za enak razteg potrebna večja napetost. Pri nekaterih kristalih je E odvisen od smeri obremenitve (anizotropija). Če prekoračimo elastično območje, lahko ostane trajna deformacija ali nastane zlom.
Rešen primer: elastični razteg kristala
Kristal z E = 100 GPa raztegnemo za 0,10 %. Uporabimo ε = 0,001. Napetost je 100 GPa × 0,001 = 0,10 GPa oziroma 100 MPa. Če je ν = 0,30, je prečna deformacija −0,03 %.