V tem poglavju je Q pozitiven, ko sistem prejema toploto, W pa pozitiven, ko sistem opravlja delo. Velja ΔU = Q − W. Pri krožnem procesu se delovna snov vrne v začetno stanje, zato sta njeni ΔU in ΔS po celotnem ciklu nič. To ne pomeni, da sta toplota in delo nič ali da okolica nima spremembe entropije.
1 · Adiabatni procesi
Q = 0 · ΔU = −W
Adiabatno pomeni brez izmenjave toplote. Tako spremembo približno dosežemo s toplotno izolacijo ali kadar je čas za prenos toplote zelo kratek. Če idealni plin pri raztezanju opravlja delo in nima dovoda toplote, se mu notranja energija zmanjša in temperatura pade. Pri stiskanju je obratno.
pVᵞ = konst. · TVᵞ⁻¹ = konst. · γ = Cₚ/Cᵥ
Potenčni enačbi veljata za reverzibilno adiabatno spremembo idealnega plina s približno stalnima toplotnima kapacitetama. Izpeljava: nCᵥ dT = −p dV; vstavimo p = nRT/V, delimo s T in uporabimo R/Cᵥ = γ − 1. Proces je tedaj tudi izentropen. Adiabatni proces z disipacijo pa ima Sgen > 0.
2 · Joule–Kelvinov oziroma Joule–Thomsonov proces
h = u + p/ρ · h₂ ≈ h₁ · μJT = (∂T/∂p)h
Plin stacionarno teče skozi ventil ali porozni čep. Če je naprava izolirana, brez grednega dela in so razlike hitrosti ter višine med merilnima mestoma zanemarljive, se ohranja specifična entalpija. Proces je ireverzibilen. Padec tlaka sam ne določa, ali se plin ohladi.
Za majhen padec tlaka uporabimo ΔT ≈ μJT(p₂ − p₁). Če je μ pozitiven, se plin pri padcu tlaka ohladi; pri negativnem se segreje. Pri inverziji je μ = 0. Koeficient realnega plina je odvisen od T in p, zato ga čez velik padec tlaka ne smemo samodejno vzeti za stalnega.
Idealni plin ima h = h(T), zato se pri idealnem dušenju njegova T ne spremeni. V turbini lahko plin odda gredno delo in se ohladi. Pri prostem raztezanju v izolirani zaprti posodi pa ni niti dela niti toplote; tam se ohrani U, ne uporabljamo pogoja h₂ = h₁.
3 · Stacionarni tok tekočin
ṁ = ρAv · A₁v₁ = A₂v₂ pri stalni ρ
Pri stacionarnem toku se tlak, gostota in hitrost na istem mestu s časom ne spreminjajo, lahko pa se spreminjajo vzdolž cevi. Masni pretok je pri enem vstopu in enem izstopu enak na obeh mestih. Za stisljiv plin volumenski pretok ni nujno enak.
q − wg = Δh + Δ(v²/2) + gΔz
Energijska bilanca odprtega sistema z enim vstopom in izstopom: q in wg sta toplota in oddano gredno delo na kilogram. Entalpija vsebuje notranjo energijo in pretočno delo. Pri črpalki je oddano gredno delo negativno, pri turbini pozitivno.
p₁/(ρg) + v₁²/(2g) + z₁ = p₂/(ρg) + v₂²/(2g) + z₂ + hL
Za nestisljiv tok brez črpalke ali turbine, pri hL = 0 in zanemarljivi viskoznosti vzdolž tokovnice, dobimo Bernoullijevo enačbo. Pozitivna izguba tlačne višine hL pomeni pretvorbo mehanske energije v notranjo. Ožja cev sama še ne določi tlaka: pomembni so tudi višina, izgube in morebitno delo črpalke.
4 · Ireverzibilnost in drugi zakon
Reverzibilen proces je idealna meja, pri kateri lahko sistem in okolico povrnemo v prvotno stanje brez drugih sprememb. Počasen proces sam po sebi še ni reverzibilen: če je prisotno trenje, nastaja entropija. Prenos toplote prek končne temperaturne razlike, prosto raztezanje, mešanje in viskoznost so primeri ireverzibilnosti.
Kelvin–Planckova oblika drugega zakona izključi krožni stroj, katerega edini učinek bi bila popolna pretvorba toplote iz enega rezervoarja v delo. Clausiusova oblika izključi napravo, katere edini učinek bi bil prenos toplote s hladnega telesa na toplejše. Hladilnik to doseže z dodatnim delom in zato ni izjema.
5 · Carnotova krožna sprememba
Carnotov motor ima dve reverzibilni izotermi in dve reverzibilni adiabati. Na diagramu p–V teče v smeri urnega kazalca, ploščina znotraj zanke pa je neto delo.
- Izotermno raztezanje pri Tₕ: plin prejme Qₕ.
- Adiabatno raztezanje: plin se ohladi do T𝒸, Q = 0.
- Izotermno stiskanje pri T𝒸: plin odda |Q𝒸|.
- Adiabatno stiskanje: plin se vrne na Tₕ, Q = 0.
ηC = 1 − T𝒸/Tₕ · W = Qₕ − |Q𝒸|
Rezervoarja primerjamo v kelvinih. Ker je cikel reverzibilen, je |Q𝒸|/T𝒸 = Qₕ/Tₕ. Noben toplotni stroj med istima rezervoarjema ne more imeti višjega izkoristka. Na diagramu T–S sta izotermi vodoravni, adiabati pa navpični.
6 · Hladilni stroji in toplotne črpalke
Qₕ = Q𝒸 + Wvhod · COPhl = Q𝒸/Wvhod · COPg = Qₕ/Wvhod
V tem zapisu so vse tri količine pozitivne velikosti. Hladilnik želi odvzeti toploto hladnemu prostoru, toplotna črpalka pa jo oddati toplemu prostoru. Zato je pri istem ciklu COPg = COPhl + 1. COP je lahko večji od 1, saj naprava poleg vloženega dela prenaša tudi toploto.
COPhl,C = T𝒸/(Tₕ − T𝒸) · COPg,C = Tₕ/(Tₕ − T𝒸)
Večji temperaturni dvig zmanjša zgornjo mejo COP. V kompresijskem ciklu uparjalnik odvzame toploto, kompresor z delom dvigne tlak, kondenzator odda toploto, ekspanzijski ventil pa z dušenjem zniža tlak. Hladivo se pri tem praviloma tudi fazno spreminja. Nazivni COP v eni točki ni enako kot sezonsko povprečje.
7 · Toplotni stroji v praksi
Ottov cikel je približek motorja z vžigom s svečko. V idealnem modelu dodamo toploto pri stalni prostornini; η = 1 − 1/rᵞ⁻¹, kjer je r kompresijsko razmerje. Dieslov cikel modelira dovod toplote pri stalnem tlaku; poleg r je pomembno tudi razmerje prostornin med dovajanjem toplote.
Braytonov cikel modelira plinsko turbino: kompresor, dovod toplote pri približno stalnem tlaku, turbina in odvod toplote. Rankinov cikel uporabljajo parne elektrarne: črpalka zviša tlak kapljevine, kotel upari delovno snov, para poganja turbino, kondenzator pa jo utekočini.
Idealni cikli pomagajo primerjati vpliv kompresije in temperatur. Dejanski izkoristek je odvisen od trenja, toplotnih izgub, nepopolnega zgorevanja, padcev tlaka ter izkoristka kompresorja in turbine. Pri vozilu ali elektrarni je pomembno tudi, ali merimo izhodno energijo na gredi, na kolesih ali na električnem priključku.
8 · Mikroskopska narava ireverzibilnosti
S = kB ln Ω
Makrostanje opisujejo na primer tlak, temperatura ali število delcev v polovici posode. Mikrostanje podrobneje določa stanje posameznih delcev. Ω je število enako verjetnih mikrostanov, ki ustrezajo makrostanju. V preprostem modelu ima razporeditev polovice delcev na vsaki strani veliko več možnih izvedb kot razporeditev vseh na eni strani.
Trki pri trenju razpršijo urejeno gibanje med številne mikroskopske načine gibanja. Naključna vrnitev v začetno makrostanje v majhnem sistemu ni načeloma nemogoča, pri makroskopskem številu delcev pa je zanemarljivo verjetna. Entropijo zato povezujemo z množico mikrostanov, ne le z vsakdanjo predstavo o neredu.
9 · Entropija in njena bilanca
ΔS = ∫ δQrev/T · ΔSsistem = ∫ δQ/Tmeje + Sgen
Entropija je funkcija stanja z enoto J/K. Za račun ΔS lahko izberemo namišljeno reverzibilno pot med ravnovesnima stanjema. Pri resnični ireverzibilni poti ne smemo kar uporabiti dejanskega Q/T za celotno spremembo. Druga enačba je bilanca zaprtega sistema, pri katerem temperaturo uporabimo na mestu prenosa toplote. Sgen ≥ 0; entropijo lahko iz sistema tudi odvajamo, zato se S posameznega telesa lahko zmanjša.
ΔSidealni plin = nCᵥ ln(T₂/T₁) + nR ln(V₂/V₁)
Formula velja za zaprti idealni plin s stalnim Cᵥ. Pri prostem raztezanju idealnega plina v vakuum sta Q = 0 in W = 0, T ostane ista, entropija pa naraste za nR ln(V₂/V₁). Za prenos količine toplote Q iz velikega rezervoarja Tₕ v hladnejšega T𝒸 je skupna sprememba Q(1/T𝒸 − 1/Tₕ) > 0.