V računih vedno preveri, kaj ostaja stalno. Enačba stanja pove, katere kombinacije tlaka, prostornine in temperature so mogoče; toplota in delo pa sta odvisna tudi od poti med stanjema.
1 · Temperatura in toplotno ravnovesje
T [K] = t [°C] + 273,15 · ΔT [K] = Δt [°C]
V toplotnem ravnovesju imata telesi isto temperaturo in med njima ni neto prenosa toplote. Temperatura je lastnost stanja. Dve telesi imata lahko isto temperaturo in različni notranji energiji.
Pri klasičnem idealnem plinu je povprečna translacijska kinetična energija ene molekule 3kBT/2. Pri isti T ima lažja molekula v povprečju večjo hitrost, čeprav je njena povprečna translacijska energija enaka.
2 · Tlak in enote
p = F⊥/A · pabs = pokolice + pman
Pri enakomerni obremenitvi je tlak pravokotna sila na enoto ploščine. Molekule plina ob trkih s stenami prenašajo gibalno količino in tako povzročajo tlak. V mirujoči kapljevini s približno stalno gostoto velja p = p₀ + ρgh, kjer je h globina pod gladino.
1 Pa = 1 N/m²; 1 bar = 100 kPa; 1 atm = 101,325 kPa. Manometrski tlak meri razliko glede na okolico. Za plinsko enačbo uporabi absolutni tlak.
3 · Temperaturno raztezanje snovi
ΔL ≈ αL₀ΔT · ΔV ≈ βV₀ΔT
Pri majhnih temperaturnih spremembah lahko razteznostni koeficient vzamemo za konstantnega. Pri izotropni trdnini velja β ≈ 3α. Kapljevine nimajo lastne stalne oblike, zato zanje uporabljamo predvsem prostorninsko razteznost β. Če se razteza tudi posoda, opazujemo razliko med raztezkom kapljevine in posode.
Pri vodi je gostota največja blizu 4 °C pri običajnem tlaku. Med segrevanjem od 0 °C do približno 4 °C se prostornina določene mase vode zmanjšuje, zato ta primer zahteva več kot model stalnega pozitivnega β.
4 · Idealni plin
pV = nRT = NkBT
n je količina snovi v molih, N pa število molekul. R ≈ 8,314 J/(mol·K). Pri isti količini plina sta pri stalni T tlak in prostornina obratno sorazmerna, pri stalnem p pa sta V in T premo sorazmerna. Pri stalnem V je p sorazmeren s T.
V modelu zanemarimo velikost delcev in medmolekulske sile zunaj trkov. Približek je navadno boljši pri nizkem tlaku in dovolj visoki temperaturi, stran od kondenzacije.
5 · Mešanica idealnih plinov
p = Σpᵢ · pᵢ = nᵢRT/V = xᵢp · xᵢ = nᵢ/nskupaj
Vsaka sestavina pri isti T prispeva tlak, ki bi ga sama imela v celotni prostornini. Daltonov zakon pravi, da je skupni tlak vsota parcialnih tlakov. Molski delež ni enak masnemu deležu; če so podane mase, najprej izračunaj nᵢ = mᵢ/Mᵢ.
6 · Idealni plin v težnem polju
dp/dz = −ρg · ρ = Mp/(RT) · p(z) = p₀ exp(−z/H) · H = RT/(Mg)
V hidrostatskem ravnovesju tlak z višino pada, ker mora spodnja plast podpirati težo nad njo. Ko vstavimo gostoto idealnega plina v hidrostatsko enačbo in vzamemo stalne T, M in g, dobimo eksponentni padec tlaka. Pri višini H tlak pade na p₀/e, torej približno 37 % začetnega tlaka.
Za M uporabi kg/mol. Toplejši ali lažji plin ima večjo višinsko skalo. Pravo ozračje ni izotermno; graf je približek za primer s konstantno temperaturo in sestavo.
7 · Maxwellova porazdelitev hitrosti
f(v) = 4π (M/(2πRT))3/2 v² exp(−Mv²/(2RT)), v ≥ 0
Krivulja je gostota verjetnosti velikosti hitrosti v tridimenzionalnem klasičnem idealnem plinu v toplotnem ravnovesju. Delež molekul v intervalu je ploščina pod krivuljo na tem intervalu; celotna ploščina je 1.
vnaj = √(2RT/M) · ⟨v⟩ = √(8RT/(πM)) · vrms = √(3RT/M)
Najverjetnejša hitrost je pri vrhu krivulje. Povprečna hitrost je nekoliko večja, kvadratna sredina hitrosti pa še večja. Višja temperatura ali manjša molska masa pomakne porazdelitev k večjim hitrostim in jo razširi.
8 · Delo, toplota in notranja energija
ΔU = Q − W · W = ∫ p dV
Tu je Q pozitiven, ko toplota vstopa v sistem, W pa pozitiven, ko plin opravlja delo na okolici. Toplota je prenos energije zaradi temperaturne razlike, delo pa drug način prenosa energije. U je lastnost stanja; Q in W sta odvisna od procesa.
Pri kvazistatičnem procesu je delo plina predznačena ploščina pod potjo na diagramu p–V. Pri stalnem tlaku W = pΔV, pri stalni prostornini W = 0, pri izotermnem idealnem plinu pa W = nRT ln(V₂/V₁). Pri adiabatnem procesu je Q = 0, vendar se temperatura lahko spremeni.
9 · Specifična toplota trdnin in kapljevin
Q ≈ mcΔT · Ctelesa = mc
Specifična toplota c je energija na kilogram in kelvin, toplotna kapaciteta Ctelesa pa energija na kelvin za celo telo. Formula z eno vrednostjo c velja, če ni faznega prehoda in se c v temperaturnem območju malo spreminja. Pri faznem prehodu računamo prispevek Q = mL posebej.
Približne vrednosti blizu sobne temperature| Snov | c v J/(kg·K) |
|---|
| Voda | 4180 |
| Aluminij | 900 |
| Baker | 385 |
10 · Specifična in molska toplota plina
QV = nCVΔT · Qp = nCpΔT · Cp − CV = R
Pri stalni prostornini plin ne opravlja prostorninskega dela. Pri stalnem tlaku se med segrevanjem razširi in del dovedene energije odda okolici kot delo. Za isti ΔT je zato pri stalnem tlaku treba dovesti več toplote.
Za enoatomni idealni plin sta CV = 3R/2 in Cp = 5R/2. Za običajen dvoatomni plin blizu sobne temperature je približno CV = 5R/2 in Cp = 7R/2, ker v modelu sodelujeta tudi dve rotacijski prostostni stopnji, vibracije pa večinoma še ne. Masni vrednosti sta cV = CV/M in cp = Cp/M.