Kateri met raziskuješ?
Vnosi: v₀ 0–10.000 m/s, h₀ 0–100.000 m, g 0,001–1000 m/s², m 0,001–1000 kg. Model ima stalni g in nima zračnega upora.
Pot leta pod lupo
Klik na pot → izbrani trenutekČasovni potek animacije je prilagojen dolžini leta, ne gre za realni čas. Puščice hitrosti in pospeška imajo ločeni simbolični merili. Sila je vedno navzdol, tudi v najvišji točki.
Isti trenutek, trije pogledi
Številčni podatki v 11 trenutkih
Zadeni pristajalno območje
Met se začne in konča na višini 0 m. Za ta izziv je g = 9,81 m/s².
Najprej napovej, nato izstreli
Pri isti hitrosti in isti začetni ter končni višini imata kota α in 90° − α enak domet. Največji domet je pri 45°. Višina in čas leta se pri komplementarnih kotih razlikujeta.
Točke so ločene od vodene vaje. Vsako novo tarčo lahko uspešno opraviš enkrat; ponovljeni zadetki iste tarče ne povečujejo števca.
Naloga, razdeljena na razumljive korake
Pozitivna os y je navzgor. Rešujemo do prvega stika s tlemi; po odboju gibanja ne modeliramo.
Tvoj učni spremljevalec
Postavlja podvprašanja, preveri tvoj izračun in pojasni pogoste napake. Deluje po vgrajenih pravilih, brez AI-storitve ali pošiljanja odgovorov strežniku.
Napredek
Za prvi pravilen poskus posameznega koraka dobiš 10 točk. Namig je brez odbitka. Razkriti koraki in odgovori po prvem napačnem poskusu ne prinašajo dodatnih točk, lahko pa jih še vedno rešiš.
Vsi meti uporabljajo isti model
x(t) = vₓ₀t y(t) = h₀ + vᵧ₀t − ½gt²
vₓ(t) = vₓ₀ vᵧ(t) = vᵧ₀ − gt aᵧ = −g
Vodoravno gibanje je enakomerno, navpično pa enakomerno pospešeno. Časa obeh gibanj sta ista. Vrsta meta določa začetni hitrosti, ne različnih gravitacijskih zakonov.
| Vrsta | Začetni hitrosti | Kaj opazujemo? |
|---|---|---|
| Prosti pad iz mirovanja | vₓ₀ = 0, vᵧ₀ = 0 | t = √(2h₀/g). Masa v tem modelu ne spremeni časa padanja. |
| Navpično navzgor | vₓ₀ = 0, vᵧ₀ = +v₀ | Na vrhu je vᵧ = 0, pospešek pa ostane −g. |
| Navpično navzdol | vₓ₀ = 0, vᵧ₀ = −v₀ | Hitrost po velikosti narašča. Pri isti višini pade prej kot telo, spuščeno iz mirovanja. |
| Vodoravno | vₓ₀ = v₀, vᵧ₀ = 0 | Čas leta je enak prostemu padu iz iste višine; domet je v₀t. |
| Poševno | vₓ₀ = v₀ cos α, vᵧ₀ = v₀ sin α | Domet za h₀ = 0: D = v₀² sin(2α)/g. Pri h₀ > 0 ta posebna formula ne velja. |
Kako najdem čas pristanka?
- Postavi y(t) = 0.
- Za met navzgor ali poševno je t = (vᵧ₀ + √(vᵧ₀² + 2gh₀))/g.
- Izberi čas prvega pristanka po začetku leta. Pri začetku na tleh in smeri navzdol ali vodoravno je stik s tlemi takojšen: t = 0.
- Izračunaj D = vₓ₀t. Največjo višino določi z navpično hitrostjo: če vᵧ₀ > 0, H = h₀ + vᵧ₀²/(2g); sicer H = h₀.
Energija brez zračnega upora
Eₖ = ½mv², Eₚ = mgy, E = Eₖ + Eₚ. Ničla potencialne energije je na tleh. Pred stikom s tlemi se mehanska energija ohranja. Pri pristanku animacija zamrzne tik pred udarcem; trka, izgube energije in odboja ne vključuje.
Pogoste napake
- Na vrhu poševnega meta telo še vedno ima vodoravno hitrost. Ni nujno, da je njegova celotna hitrost 0.
- Hitrost in pospešek nista ista veličina. Pospešek je navzdol tudi med dviganjem.
- Formula t = 2v₀ sin α/g velja za vrnitev na začetno višino. Pri metu z višine h₀ > 0 uporabi splošno enačbo.
- Večja masa spremeni energijo in težo, ne pa trajektorije pri istem začetnem stanju.
Luna in Mars pomenita samo spremembo stalnega g v istem modelu; ozračje in velikost planeta nista simulirana. Pri zelo velikih višinah in hitrostih približek stalnega g ter ravnih tal ni več realističen. Vse prikazane energije, časi in razdalje so numerični približki.