Meja med kapljevino, plinom in trdnino ima svoje lastnosti. Pri vsakem poskusu preveri, ali spremljaš silo na robu, tlak na eni strani gladine ali prenos snovi v prostornino.
1 · Površinska napetost in ukrivljenost
dW = γ dA · F = γL na eni meji · Δp = γ(1/R₁ + 1/R₂)
Površinska napetost γ je sila na enoto dolžine, pri reverzibilnem povečevanju ravne meje pri stalni temperaturi in sestavi pa tudi delo na enoto nove površine. Zato velja 1 N/m = 1 J/m². Površina se upira povečanju: brez drugih vplivov krogla pri dani prostornini zavzame najmanjšo površino. Gravitacija velike kapljice splošči.
Pri eni meji γL deluje vzdolž gladine in pravokotno na rob dolžine L. Milnična opna ima dve meji med kapljevino in zrakom, zato je sila na premičnem robu 2γL. Po Young–Laplaceovi enačbi je pri sferični kapljici notranji tlak za 2γ/r večji od zunanjega; pri tankem milničnem mehurčku z dvema mejama približno za 4γ/r. Pri splošni gladini sta R₁ in R₂ predznačena glavna polmera ukrivljenosti.
Površinska napetost je odvisna od temperature in sestave. Površinsko aktivne snovi se lahko kopičijo na meji in jo znižajo. Razlike γ po gladini lahko povzročijo površinski tok, imenovan Marangonijev tok.
2 · Absorpcija, adsorpcija in difuzija
Absorpcija pomeni vstop snovi v prostornino druge snovi, na primer raztapljanje plina v vodi. Pri adsorpciji se snov kopiči na površini. To lahko opišemo s površinskim presežkom v mol/m². Vpijanje vode v papir je pogosto predvsem kapilarno polnjenje por; to je drug mehanizem od molekulske difuzije v kapljevino.
cₛ = kₕp · J = −D ∂c/∂x
V laboratoriju je p parcialni tlak plina, cₛ njegova ravnovesna koncentracija tik pod gladino, kₕ pa Henryjev koeficient v zapisu koncentracija/pritisk. V drugih tabelah je lahko definiran obratno. Fickov zakon pove, da je difuzijski tok J usmerjen proti manjši koncentraciji.
c(x,t)/cₛ = erfc[x/(2√(Dt))] · n/A = 2cₛ√(Dt/π)
Model velja za sprva čisto, mirujočo in dovolj globoko kapljevino s stalnima D in cₛ. Na začetku je gradient ob gladini velik; z razvojem profila se zmanjšuje. Značilna globina narašča kot √t. Mešanje, končna globina in upornost na plinski strani lahko prenos bistveno spremenijo.
3 · Mejni ali kontaktni kot
γSG − γSL = γLG cos θ
Kot θ merimo skozi kapljevino med trdno podlago in tangento na gladino v točki stika. Youngova enačba velja za ravnovesno kapljico na gladki, togi in homogeni podlagi. Oznake S, L in G pomenijo trdnino, kapljevino in plin. Majhen θ pomeni boljše omočenje; pri θ nad 90° je omočenje slabše. Če je težnja k širjenju dovolj velika, nastane film in ni ravnovesne kapljice s končnim kontaktnim kotom.
Na resnični hrapavi ali neenakomerni podlagi se stična črta lahko zatakne. Kot pri napredovanju kapljice je tedaj praviloma večji od kota pri umikanju. Razliko imenujemo histereza kontaktnega kota.
4 · Kapilarne sile in dvig
Fᵥ = 2πrγ cos θ · h = 2γ cos θ/(Δρgr)
Navpične komponente sil vzdolž oboda okrogle cevke se seštejejo. V ravnovesju jih uravnovesi hidrostatski prispevek Δρgπr²h; Δρ je razlika gostot kapljevine in plina. Pri θ < 90° je meniskus konkaven in gladina v cevki višja kot zunaj. Pri θ > 90° je meniskus konveksen in gladina v cevki nižja.
Ožja cevka pomeni večji ravnovesni dvig pri istem γ in θ, čeprav je skupna sila na obodu manjša. Jurinova enačba je ravnovesni model ozke cevke in zanemari majhen prostorninski popravek zaradi oblike meniskusa. Ne pove hitrosti vpijanja: na gibanje vplivajo tudi viskoznost, vztrajnost in geometrija por.
5 · Parni tlak nad ukrivljeno gladino
ln(pᵣ/p∞) = (γVₘ/RT)(1/R₁ + 1/R₂)
Kelvinova enačba pove, kako se ukrivljenost odrazi v ravnovesnem tlaku pare. Vₘ je molska prostornina kapljevine, p∞ nasičeni tlak nad ravno gladino pri isti temperaturi. Predpostavimo skoraj nestisljivo čisto kapljevino in približno idealno paro. Pri sferični kapljici sta oba polmera +r; pri konkavnem sferičnem meniskusu sta −r.
Manjša konveksna kapljica ima višji ravnovesni parni tlak; nad konkavnim meniskusom je nižji. Zato lahko v ozki omočljivi pori pride do kapilarne kondenzacije pri parnem tlaku pod nasičenjem nad ravno gladino. Kelvinov parni tlak ni isto kot Laplaceov skok mehanskega tlaka med kapljevino in plinom.
6 · Prenasičena oziroma podhlajena para
S = p/p∞(T) · ΔG(r) = 4πr²γ − (4πr³/3)(RT/Vₘ) ln S
Pri S > 1 je para prenasičena glede na ravno gladino. Pri danem parcialnem tlaku to pomeni, da je temperatura pod rosiščem. Takšna para je lahko metastabilna: kondenzacija je ugodna v velikem merilu, a za novo kapljico moramo najprej ustvariti površino. Podhlajena para v tem pomenu ni isto kot podhlajena kapljevina pod temperaturo zmrzovanja.
r* = 2γVₘ/(RT ln S) · ΔG* = 4πγ(r*)²/3
Majhni zametki imajo zaradi ukrivljenosti visok ravnovesni parni tlak in se navadno skrčijo. Nad kritičnim polmerom r* je nadaljnja rast v tem modelu ugodna. Večje prenasičenje zmanjša r* in energijsko oviro. Brez tujih površin govorimo o homogeni nukleaciji, na delcih ali stenah pa o heterogeni. Idealna ravna podlaga z mejnim kotom θ zmanjša energijsko oviro na delež (2 + cos θ)(1 − cos θ)²/4 homogene ovire. To velja v modelu sferične kape brez energije stične črte. Omočljiva podlaga torej lahko zniža oviro; pri oblakih so pomembna kondenzacijska jedra, vključno s higroskopnimi delci. Klasični model je približek, zlasti za zametke velikosti le nekaj molekul.
Rešen primer: dvig v stekleni kapilari
Za r = 0,50 mm, γ = 0,072 N/m, θ = 0°, Δρ ≈ 1000 kg/m³ in g = 9,81 m/s² je h = 2 · 0,072/(1000 · 9,81 · 0,00050) ≈ 0,0294 m oziroma 2,94 cm.