Laboratorij nihanja
Odmik od ravnovesja
Kako se odmik spreminja s časom?
Učni izzivi
Generator nalog
Izberi temo in težavnost. Odgovore preveri sproti ali pripravi delovni list.
Od ravnovesja do resonance
Nihajni čas in frekvenca
f = 1/T · ω = 2πf
Nihajni čas T je čas enega celega nihaja. Frekvenca f pove število nihajev na sekundo. Amplituda A je največji odmik od ravnovesja pri nedušenem nihanju.
Harmonično nihanje
x = A cos(ωt + φ₀) · a = −ω²x
V skrajni legi je hitrost nič, velikost pospeška pa največja. Ob prehodu skozi ravnovesje je obratno. Faza določi, v katerem delu nihaja je telo.
Vzmet in matematično nihalo
Tvzmet = 2π√(m/k) · Tnihalo ≈ 2π√(ℓ/g)
Težja utež na isti vzmeti niha počasneje. Matematično nihalo je točkasta utež na lahki, neraztegljivi niti. Pri majhnih odklonih je njegov nihajni čas odvisen od dolžine niti in težnega pospeška, masa pa se v računu pokrajša.
Energija vzmetnega nihala
Eₖ = ½mv² · Evzmeti = ½kx²
Brez trenja se vsota ohranja. V skrajni legi je vsa mehanska energija v vzmeti, v ravnovesju pa v gibanju uteži.
Dušenje
Fdušenja = −bv · γ = b/(2m)
Pri šibkem linearnem dušenju imata ovojnici obliko ±Ce−γt. Mehanska energija pada, saj se del pretvarja v notranjo energijo. V poskusu je začetna hitrost nič, zato C ni nujno enak začetnemu odmiku.
Vsiljeno nihanje in resonanca
F(t) = F₀ cos(ωpt)
Pogon dodaja energijo. Po zamrtju prehodnega gibanja sistem niha s frekvenco pogona. Šibko dušen sistem se najbolj odzove blizu lastne frekvence; vrh amplitudnega odziva je pri neničelnem dušenju nekoliko nižje, če vrh obstaja.
Rešen primer: masa na vzmeti
Pri m = 1 kg in k = 100 N/m je ω = √(100/1) = 10 rad/s. T = 2π/10 ≈ 0,628 s, f ≈ 1,592 Hz. Če maso početveriš, se T podvoji.
Rešen primer: od skrajne lege do ravnovesja
Če nihalo spustiš iz desne skrajne lege, je po T/4 prvič v ravnovesju, po T/2 v levi skrajni legi in po T spet desno.