Sila, razdalja in kot
Katera sila zavrti vzvod?
Črtkana vijolična črta je nosilka leve sile. Turkizna črta je njena pravokotna ročica, torej najkrajša razdalja od osi do nosilke. Dolžini puščic sta ponazoritveni.
Prikaz je trenutni posnetek. Vzvod je idealen in vpet v osi; opora lahko zagotovi silo, ne pa navora okoli osi. Pozitiven navor vrti v nasprotni smeri urinega kazalca.
Kako izračunaš navor?
1. Izberi os vrtenja. 2. Poišči pravokotno razdaljo od osi do nosilke sile. 3. Pomnoži silo z ročico in določi predznak.
|τ| = rF sin φ = Fd⊥
Tu je φ kot med vektorjem od osi do prijemališča in silo. Pri levem koncu je kot v tej skici lahko suplement nastavljenega kota, vendar imata oba isti sinus. Sila vzdolž vzvoda nima navora, če njena nosilka poteka skozi os.
Enak navor, različen pospešek
Os gre skozi središče telesa. Pri disku in obroču je pravokotna na njuno ravnino. Navor je stalen, trenje v ležaju zanemarimo.
Vrtenje v živo
Dirka po klancu
Telesa začnejo iz mirovanja, imajo enako maso in polmer ter se kotalijo brez drsenja. Ne upoštevamo zračnega upora in kotalnega upora.
Kdo prispe prvi?
Čas do cilja je prikazan za vsako telo. Telo po prečkanju ciljne črte v prikazu ostane tam. Pozi in naklon prog sta shematska.
Učni izzivi
Generator nalog
Izberi temo in težavnost. Odgovore preveri sproti ali sestavi delovni list za tisk.
Od sile do vrtenja
Togo telo je idealizacija: razdalje med njegovimi delci se ne spreminjajo. Gibanje opišemo s premikanjem masnega središča in vrtenjem telesa okoli njega.
Navor in ravnovesje
τ⃗ = r⃗ × F⃗ · |τ| = Fd⊥
Navor pove, kako sila zavrti telo okoli izbrane osi. Za statično ravnovesje morata biti vsota sil in vsota navorov nič, telo pa mora sprva mirovati. Pri vpetem vzvodu silo opore vključi v bilanco sil, četudi okoli osi nima navora.
Vztrajnostni moment
I = Σmᵢrᵢ² · I = I꜀ + Md²
Masa dlje od osi prispeva več. Pri isti masi in polmeru ima obroč I = MR², disk I = ½MR², polna krogla pa I = ⅖MR². Steinerjev izrek velja za vzporedni osi, od katerih ena poteka skozi masno središče; d je njuna razdalja.
Kinematika vrtenja
ω = Δφ/Δt pri enakomernem vrtenju · v = ωr po velikosti, če uporabiš |ω|
En obrat je 2π rad. Pri stalnem kotnem pospešku velja ω = ω₀ + αt, kotni premik pa Δφ = ω₀t + ½αt².
Zakon vrtenja in vrtilna količina
Στ = Iα · L = Iω
Enačbi veljata za komponento okoli izbrane nepremične osi pri stalnem I. Zunanji navor spremeni vrtilno količino: ΔL = ΣτΔt pri stalnem navoru. Če je zunanji navor okoli osi nič, se ta komponenta L ohrani.
Delo in energija
W = τΔφ pri stalnem navoru · Eᵥ = ½Iω²
Za spremembo kinetične energije uporabi delo rezultantnega navora. Kot vstavi v radianih. Navor izrazimo v N·m, energijo pa v J, čeprav imata enoti enake osnovne razsežnosti.
Kotaljenje brez drsenja
v꜀ = R|ω| · Eₖ = ½Mv꜀² + ½I꜀ω²
Pri kotaljenju po klancu se potencialna energija porazdeli med premikanje središča in vrtenje. Za β = I꜀/(MR²) velja a꜀ = g sin θ/(1 + β). Manjši β pri istem klancu pomeni večji pospešek.
Zakaj telo brez trenja ne začne kotaliti?
Na idealnem gladkem klancu težnost deluje skozi masno središče. Tudi normala ima pri krožnem telesu nosilko skozi središče. Zato telo, spuščeno brez začetnega vrtenja, po klancu drsi. Za kotaljenje iz mirovanja mora statično trenje zagotoviti navor.
Hiter rešen primer: vzvod
Na levi deluje 30 N pravokotno na vzvod, 0,4 m od osi. Na desni deluje 20 N pravokotno na vzvod, 0,6 m od osi. Navora sta +12 in −12 N·m. Njuna vsota je nič. Opora zagotovi še silo, ki uravnoteži obe sili navzdol.