Napetost in relativna deformacija
σ = F/A₀ · ε = ΔL/L₀
Natezna sila vleče pravokotno na presek. Inženirsko napetost računamo z začetnim presekom. Relativna deformacija pove, za kolikšen delež prvotne dolžine se vzorec podaljša. Velja 1 N/mm² = 1 MPa.
Youngov modul in Hookov zakon
σ = Eε · ΔL = FL₀/(EA₀)
V linearnem elastičnem območju je Youngov modul E naklon grafa σ(ε). Večji E pomeni, da ista napetost povzroči manjšo deformacijo. Vzmetni zakon F = kΔL je podoben, vendar k opisuje togost določenega predmeta in se meri v N/m.
Elastičnost, plastičnost in pretrg
Po razbremenitvi v elastičnem območju se vzorec vrne v prvotno obliko. Če se je plastično deformiral, del raztezka ostane. Duktilen material lahko pred zlomom prenese precej plastične deformacije, krhek pa poči z malo ali brez nje. Natezna trdnost je največja dosežena inženirska napetost, ki ni nujno napetost tik pred pretrgom.
Togost, trdota in žilavost
Togost opisuje upor proti deformaciji, trdota proti vtiskovanju ali praskanju, žilavost pa zmožnost absorbiranja energije pred zlomom. Večji Youngov modul sam po sebi ne pomeni večje natezne trdnosti ali žilavosti. Ploščina pod natezno krivuljo do pretrga predstavlja delo na začetno prostornino vzorca.
Strig
τ = F∥/A · τ = Gγ · γ ≈ Δx/h
Sila deluje vzporedno s ploskvijo. Plasti se premaknejo druga glede na drugo. Večji strižni modul G pomeni manjšo strižno deformacijo pri isti napetosti.
Prostorninsko stiskanje
ΔV/V₀ = −Δp/K
Ob povečanju tlaka z vseh strani se prostornina zmanjša. Prostorninski modul K opisuje upor proti tej spremembi. Večji K pomeni manjšo stisljivost.
Poissonovo razmerje
ν = −εprečna/εvzdolžna
Pri natezni obremenitvi se večina materialov vzdolžno podaljša in prečno zoži. Poissonovo razmerje primerja obe relativni deformaciji v elastičnem območju.
Utrujanje in lezenje
Ponavljajoče obremenitve lahko sčasoma povzročijo razpoke in zlom. Temu rečemo utrujanje. Pri lezenju se deformacija s časom povečuje pod stalno obremenitvijo. En sam natezni preizkus teh dveh pojavov ne pokaže.