Pri teh poskusih spremljamo, kako tlak, temperatura in energija spremenijo fizikalno stanje snovi. Pri taljenju ali vrenju vode so gradniki še vedno molekule H₂O. Spremenijo se njihove razdalje, gibanje in razporeditev.
1 · Faze snovi in latentna toplota
Faza je homogeno območje sistema z določenimi fizikalnimi lastnostmi. Trdnina ima strižno togost, kapljevina teče in je razmeroma malo stisljiva, plin pa se razširi po dostopni prostornini. Ena snov ima lahko več trdnih faz, če se njeni gradniki uredijo v različne kristalne mreže.
Znotraj faze: Q ≈ mcΔT · Med prehodom: Q = mℓ
Pri taljenju, uparjanju in sublimaciji sistem sprejema toploto; pri strjevanju, kondenzaciji in resublimaciji jo oddaja. Pri ravnovesnem prehodu čiste snovi ob stalnem tlaku se med dovajanjem toplote spreminja delež faz, temperatura pa ostaja stalna. Specifično latentno toploto ℓ merimo v J/kg. Pri stalnem tlaku in zgolj prostorninskem delu je dovedena toplota enaka spremembi entalpije.
2 · Clapeyronova in Clausius–Clapeyronova enačba
dpₛ/dT = Δs/Δv = ℓ/(TΔv)
Na meji med fazama sta njuni specifični Gibbsovi energiji enaki. Vzdolž meje imata enako spremembo dg = −s dT + v dp, od koder dobimo naklon. V tem zapisu sta ℓ in Δv na kilogram. Lahko uporabiš tudi molsko latentno toploto ΔH in razliko molskih prostornin ΔV, a ne mešaj enot.
Pri uparjanju predpostavimo, da je para približno idealni plin in je njena molska prostornina mnogo večja od prostornine kapljevine. Tedaj je d ln pₛ/dT ≈ ΔH/(RT²). Če je ΔH v izbranem intervalu približno stalna, sledi:
ln(p₂/p₁) ≈ −(ΔH/R)(1/T₂ − 1/T₁)
Na grafu ln(pₛ/p₁) proti 1/T tako dobimo približno premico z naklonom −ΔH/R. Iz meritev lahko ocenimo latentno toploto. Približek se poslabša blizu kritične točke, kjer prostornin faz ne moremo obravnavati kot zelo različnih.
3 · Vrelna krivulja
Vrelna oziroma krivulja nasičenja kapljevina–para podaja ravnovesni tlak nasičene pare pₛ pri vsaki temperaturi med trojno in kritično točko. Na njej kapljevina in para lahko soobstajata, če sta prisotni obe in je sistem v ravnovesju. Krivulja ne pove njunih deležev.
Pogoj za vrelišče: pₛ(Tᵥ) = pzun
Pri manjšem zunanjem tlaku voda zavre pri nižji temperaturi; v tlačnem loncu je obratno. Izhlapevanje poteka s površine tudi pod vreliščem, pri vrenju pa se tvorijo mehurčki po prostornini. Pri zelo majhnih mehurčkih ali pomanjkanju mest za nastanek mehurčkov lahko površinska napetost in metastabilnost premakneta dejanski začetek vrenja.
4 · Kritična točka
Kritična točka je konec krivulje kapljevina–para. Ko se ji približujemo po krivulji nasičenja, se gostoti faz približujeta. Na kritični točki izgine razlika med fazama in z njo latentna toplota uparjanja. Za vodo je T𝒸 ≈ 647,096 K in p𝒸 ≈ 22,064 MPa.
Če sta temperatura in tlak nad kritičnima vrednostma, govorimo o superkritičnem fluidu. Iz kapljevine lahko preidemo v plinu podobno stanje tudi po poti okoli kritične točke, brez prečkanja meje kapljevina–para. Nad kritično temperaturo fluid zgolj s stiskanjem ne preide skozi običajno kondenzacijo kapljevina–para. V bližini kritične točke so močna gostotna nihanja; zaradi sipanja svetlobe lahko nastopi kritična opalescenca.
5 · Van der Waalsova enačba
p = RT/(vₘ − b) − a/vₘ² · vₘ = V/n
Konstanta b opisuje izključeno molsko prostornino, a pa približno upošteva privlak. Pri veliki molski prostornini se model približa idealnemu plinu. Zahtevamo vₘ > b. Za vₘ v m³/mol je b v m³/mol, a pa v Pa·m⁶/mol².
(∂p/∂vₘ)ₜ = (∂²p/∂vₘ²)ₜ = 0 ⇒ v𝒸 = 3b, p𝒸 = a/(27b²), T𝒸 = 8a/(27Rb)
Pod T𝒸 model izriše zanko. Odsek s pozitivnim naklonom pomeni negativno izotermno stisljivost in je mehansko nestabilen. Ravnovesni potek nadomestimo z vodoravno Maxwellovo veznico: ploščini med modelno krivuljo in veznico sta nad in pod njo enaki. Krajišči sta molski prostornini nasičene kapljevine in pare. Vmes se ob stalnih T in p spreminja molski delež pare. Maxwellova konstrukcija je pravilo faznega ravnovesja, ne Maxwellova porazdelitev molekul po hitrosti.
6 · Trojna točka in fazni diagram p–T
Na trojni točki so v ravnovesju tri faze: pri običajni trojni točki vode led Ih, kapljevina in para. Približni koordinati sta 273,16 K in 611,657 Pa. Trojna točka ni kritična točka: pri trojni točki se stikajo tri meje, pri kritični pa se vrelna krivulja konča.
Za eno sestavino velja Gibbsovo fazno pravilo F = 3 − P, kjer je P število faz. V območju ene faze lahko neodvisno spreminjamo T in p. Na meji dveh faz imamo eno prostostno stopnjo, na trojni točki nobene. Deležev faz to pravilo ne določa.
Pod tlakom trojne točke led ob ravnovesnem segrevanju sublimira. Meja taljenja ledu Ih ima negativen naklon, ker se ob taljenju prostornina zmanjša. Pri večini snovi je naklon talilne krivulje pozitiven. Pri višjih tlakih ima voda še druge oblike ledu, ki jih ta laboratorij ne prikazuje.
7 · Tekoči kristali in optična anizotropija
Tekoči kristal teče, a lahko ohranja orientacijski red. V nematični fazi imajo dolge molekule prednostno os, imenovano direktor; smeri n in −n sta enakovredni. V smektični fazi je poleg orientacijskega reda prisotna tudi razporeditev v plasteh. V izotropni kapljevini ni prednostne osi. To so faze z različnim redom, ne navadne zmesi trdnine in kapljevine.
Pri optični anizotropiji je lomni količnik odvisen od smeri polarizacije. V modelu enakomerno dvolomne plasti med prekrižanima polarizatorjema je:
I/I₀ = sin²(2θ) sin²(πΔn d/λ)
θ je kot direktorja glede na prvi polarizator, Δn d optična zakasnitev izražena v dolžini, λ valovna dolžina, I₀ pa intenziteta za prvim polarizatorjem. Pri θ = 0° ali 90° je pogled temen. Pri 45° je kotni faktor največji, vendar je intenziteta odvisna tudi od fazne zakasnitve. V zaslonih lahko električno polje preusmeri direktor in spremeni prepustnost; posamezne izvedbe zaslonov imajo različne optične geometrije.
Rešen primer: fazni delež na Maxwellovi veznici
Če sta molski prostornini faz 0,6 in 2,6 v enakih enotah, skupna pa 1,1, je molski delež pare x = (1,1 − 0,6)/(2,6 − 0,6) = 0,25. Povprečna molska prostornina je utežena z molskima deležema, ne s prostorninskima deležema.