Laboratorij sil
Pozitivna smer je desno oziroma navzgor po klancu. Potisk deluje vzdolž podlage. Model zanemari zračni upor; g = 9,81 m/s².
Sile na telesu
Puščice uporabljajo skupno merilo, ki se prilagodi silam. Pri ničelni sili puščice ni. Podlaga je idealizirana in nima konca.
Iz rezultante do gibanja
Premakni časovni drsnik: isti trenutek je označen na obeh grafih. Če se drseče telo ustavi, se lahko trenje in pospešek v tem trenutku skokovito spremenita.
Hitrost v(t) · m/s
Pospešek a(t) · m/s²
Tretji Newtonov zakon
Dva drsalca se odrivata na podlagi brez trenja. Izberi njuni masi in velikost sile.
Idealizacija: enaki nasprotni sili delujeta 0,8 s, nato drsalca brez trenja drsita naprej. Drsalca začneta v mirovanju.
Enaki sili, različna pospeška
A deluje na B, B pa na A. Sili sta enako veliki in nasprotni, vendar delujeta na različni telesi. Pri računanju rezultante enega drsalca ju zato ne seštevaš.
Učni izzivi
Generator nalog
Ustvari sklop nalog, preveri odgovore ali pripravi delovni list.
Od skice sil do enačbe
Izberi telo, nariši samo sile, ki delujejo nanj, izberi pozitivno smer, nato po vsaki osi zapiši rezultanto. Pospešek ima smer rezultante.
1. zakon · Vztrajnost
ΣF = 0 → a = 0
V inercialnem sistemu telo miruje ali se giblje enakomerno po premici. Ničelna rezultanta ne pomeni nujno ničelne hitrosti.
2. zakon · Rezultanta
ΣF = ma
Če dve sili delujeta v nasprotnih smereh, ju seštej s predznakoma. Primer: +18 N − 6 N = +12 N. Pri masi 3 kg je a = +4 m/s².
3. zakon · Sili med telesoma
F(A na B) = −F(B na A)
Teža in normala na zaboju nista par po tretjem zakonu: obe delujeta na zaboj. Sila, ki tvori par s težo, je gravitacijska sila zaboja na Zemljo.
Masa, teža in normala
Fg = mg · na klancu N = mg cos α
Maso meriš v kg, silo v N. Normala je pravokotna na podlago. N = mg cos α v tem modelu velja, ker ni drugih pravokotnih sil in telo ne pospešuje pravokotno na klanec.
Statično in drsno trenje
|Fₜ| ≤ μₛN pri mirovanju · |Fₜ| = μₖN pri drsenju
Statično trenje se prilagaja do meje. Drsno trenje kaže nasprotno smeri drsenja glede na podlago, ki ni nujno nasprotna potisku.
Sile vzdolž klanca
ΣF∥ = F − mg sin α + Fₜ
Tu je pozitivna smer navzgor po klancu. Projekcija teže je negativna. Trenje v enačbo vstavi s predznakom, ki ustreza njegovi smeri.
Kako ločiš hitrost in pospešek?
Hitrost opisuje smer trenutnega gibanja. Pospešek opisuje spremembo hitrosti. Če telo drsi desno, rezultanta pa kaže levo, telo sprva zavira. Po ustavitvi ponovno preveri sile in mejo statičnega trenja.