Kdaj sila opravi delo?
Premik je vedno usmerjen desno. Kot meriš med silo in premikom. Čas je trajanje premika; z njim računaš povprečno moč.
Poglej projekcijo sile
Računamo delo izbrane stalne sile. Druge sile lahko hkrati opravljajo delo. Za spremembo kinetične energije potrebuješ vsoto del vseh sil.
Zaboj na klancu
Zaboj začne drseti iz mirovanja; model zanemari statično trenje in zračni upor. Ničelna višina je pri dnu klanca. Za bilanco obravnavamo zaboj, Zemljo in podlago kot sistem.
Kam gre energija?
Iz stisnjene vzmeti v gibanje
Vodoravna podlaga je brez trenja. Voziček ni pritrjen na idealno vzmet: ko ta doseže naravno dolžino, voziček nadaljuje s stalno hitrostjo.
Od sprostitve do odhoda
Učni izzivi
Generator nalog
Preveri odgovor, odpri namig ali sestavi delovni list.
Kako vodiš energijsko bilanco?
Najprej izberi sistem, začetno in končno stanje ter ničelno višino. Nato zapiši oblike energije in prenose čez mejo sistema.
Delo stalne sile
W = F s cos φ
Uporabi komponento sile v smeri premika. Sila v smeri premika opravi pozitivno delo; sila v nasprotni smeri negativno. Pravokotna sila ne opravi dela. Pri spreminjajoči se sili uporabi predznačeno ploščino pod grafom vzdolžne komponente sile v odvisnosti od položaja.
Kinetična energija
Eₖ = ½mv² · Wvse sile = ΔEₖ
Pri dvakrat večji hitrosti ima telo štirikrat večjo kinetično energijo. Delo samo ene sile je enako spremembi kinetične energije le, če je skupno delo drugih sil nič.
Gravitacijska potencialna energija
Eₚ = mgh · Wteže = −ΔEₚ
Blizu površja Zemlje velja približno stalni g. Višino meriš od izbrane ničelne ravni; za spremembo energije je pomembna razlika višin. Delo teže je pri padanju pozitivno.
Mehanska energija in trenje
Emeh = Eₖ + Eₚ + Evzmeti
Brez izgub in brez prenosa energije čez mejo sistema se v naših idealnih primerih mehanska energija ohranja. Pri drsenju se del mehanske energije pretvori v notranjo energijo zaboja in podlage.
Prožnostna energija vzmeti
Evzmeti = ½kx²
Pri idealni vzmeti je velikost sile k|x|. Med stiskanjem od 0 do x sila narašča, zato delo predstavlja ploščino trikotnika, ne pravokotnika. Dvakrat večji stisk pomeni štirikrat več energije.
Moč in izkoristek
Ppovp = W/Δt · P = F⃗ · v⃗ · η = Ekoristna/Evložena
Moč meri hitrost opravljanja dela, ne količine energije. Enota je W = J/s. Izkoristek je delež vložene energije, ki se pretvori v želeno obliko; za odstotek ga pomnožiš s 100.
Rešen primer: delo pod kotom
Vrv vleče zaboj s silo 50 N pod kotom 60° glede na vodoravni premik 4 m. Vzdolžna komponenta je 50 · cos 60° = 25 N. Vrv opravi 25 · 4 = 100 J dela. Če premik traja 2 s, je povprečna moč te sile 50 W.
Rešen primer: drsenje s trenjem
Zaboj izgubi 100 J potencialne energije. Če se notranja energija zaradi trenja poveča za 30 J in začne iz mirovanja, dobi 70 J kinetične energije. Za zaboj posebej opravi teža +100 J dela, trenje −30 J, normala pa 0 J.